Vetrnica veternica vetrnice veternice vetrna elektrarna Volovja reber Vremščica Selivec

Podatki
o načrtovanih vetrnih elektrarnah na Primorskem
[Volovja reber, Vremščica-Selivec]

Uvod

Mučna zgodba o izgradnji vetrnih elektrarn na Primorskem se vleče že drugo leto. Ključni vzrok problemov in sporov je njihovo umeščanje v prostor, praviloma na najbolj prevetrene (najbolj rentabilne) lokacije, ki so hkrati tudi območja naravne dediščine izjemne biotske raznovrstnosti, habitati ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, slikovite naravne in kulturne krajine - narodno bogastvo, ki bi ga tako velik poseg v prostor degradiral, ogrozil, spremenil, industrializiral.

Kljub izjavam predstavnikov investitorja Elektro Primorska d.d. in njegovih lobistov, tudi ministra za (okolje, prostor in) energijo mag. Janeza Kopača, kako bomo z izgradnjo vetrnih elektrarn prispevali k uresničevanju obveznosti Kjotskega protokola, povečali delež obnovljivih virov energije (OVE), zagotovili večjo stabilnost slovenskega energetskega sistema (izjava za javnost na spletnih straneh MOPE), nihče doslej še ni javno obelodanil natančnih številčnih podatkov, ki bi podkrepili te trditve.

Kakšni so natančni številčni podatki o energetskih in okoljskih koristih izrabe vetra kot obnovljivega vira energije, ki opravičujejo industrializacijo in degradacijo območij narave z izjemnim naravovarstvenim in krajinskim pomenom, ki nasprotno od vetra niso obnovljiv, marveč zelo končen vir? Kakšni so natančni številčni podatki o velikosti posega v ta končen in neobnovljiv vir?

Namen pričujoče spletne strani je objava numeričnih podatkov o načrtovanih vetrnih elektrarnah, njihovih tehničnih lastnostih, zmogljivostih, prispevkih k proizvodnji električne energije, velikostih posegov v prostor, vizualnih vplivih, primerjavah z vetrnimi elektrarnami po svetu itd. Splošne trditve o vetrnih elektrarnah se ob konkretnih številkah namreč (pre)mnogokrat sesujejo v prah.

Objava podatkov ne pomeni odpiranja vprašanja: vetrne elektrarne - da ali ne, marveč kje in kako, v kakšnem obsegu, kako veliko in kako hitro, čemu in za kakšno ceno, pri čemer slednja ni mišljena le finančno, pač pa celovito družbeno in trajnostno. Je res premišljeno slepo kopirati modele rabe energije vetra iz držav, ki jih Slovenija že zdaj prekaša po deležu obnovljjivih virov energije in biotski raznovrstnosti ter je obenem manjša od njih? Danci tudi ne gradijo pri sebi doma na silo hidroelektrarn, samo zato, ker jih imamo mi toliko več od njih.

Ker smo se pod "špansko-navarrskim mentorstvom" odločili povzeti "model Navarra" izkoriščanja energije vetra, ki po mnogih kazalnikih in posledicah velja morda celo za najspornejšega v Evropi, opozorimo na sklepe španske nacionalne konference v obrambo krajine pred gradnjami vetrnih elektrarn.

Tehnični podatki vetrnic in vetrnih elektrarn
Predvidena letna proizvodnja električne energije vetrnih elektrarn in njihov prispevek k zmanjšanju nadaljnjega povečanja slovenskih emisij toplogrednih plinov
Dimenzije dovoznih in servisnih cest ter površine gradbenih posegov
Velikosti objektov, posegov v prostor in vizualni vpliv v primerjavi z viaduktom Črni kal
Stroški investicij v vetrne elektrarne
Končna poraba električne energije v Sloveniji, delež OVE v končni porabi električne enegije in emisije CO2 s ciljnimi vrednostmi
Letna bruto poraba električne energije na prebivalca in BDP za leto 2001 v Evropi
Instalirane moči, letne proizvodnje električne energije in izkoristki vetrnih elektrarn po Evropi
Največje kopenske (on-shore) vetrne elektrarne po posameznih državah

Če se vam zdi, da kateri podatki še manjkajo ali so morda napačni, pišite na naslov, ki je objavljen na dnu strani, pa jih bomo poskušali zbrati in objaviti oziroma popraviti.

Tri načrtovane vetrne elektrarne s skupaj 150 vetrnicami predstavljajo objekt 30-kratnika velikosti viadukta Črni kal. Fotografija zgoraj (kliknite nanjo za povečavo) prikazuje, kam, če sploh kam, sodijo takšni objekti - na monokulturna polja. Podatki vetrnice: Vestas V.80 2 MW, stolp 78 m, rotor 80 m, skupna višina 118 m.

Aktualno

03.06.2004 - Vabilo na javno tribuno o Volovji rebri in vetrnih elektrarnah
Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski center PEN vabita na javno tribuno o Volovji rebri in načrtovanih vetrnih elektrarnah. Torek, 8. junija 2004 ob 19.00 v Štihovi (Okrogli) dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vabilo

28.05.2004 - Vetrna elektrarna na Volovji rebri nezakonita
Predstavniki Koalicije za Volovjo reber so v petek, 28. maja 2004, na Ustavno sodišče RS vložili pobudo za oceno zakonitosti sklepa in odlokov, s katerimi Vlada RS in Občina Ilirska Bistrica omogočata gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri. Sporočilo za javnost.

29.04.2004 - Vlada RS prižgala zeleno luč za VE Volovja reber
Prostorski akti Občine Ilirska Bistrica, ki se nanašajo na zasnovo varstva naravne in kulturne dediščine ter programsko zasnovo za lokacijski načrt za vetrno elektrarno na Volovji rebri in povezovalni 110 kV daljnovod, so po sklepu vladne komisije usklajeni z državnimi. Sporočilo za javnost.

Kronika dogodkov in novic o vetrnih elektrarnah - Mountain Wilderness Slovenije

Povzetki za tehnične laike

Letna proizvodnja električne energije načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber bi pokrivala 0,6% trenutnih slovenskih potreb po električni energiji, proizvodnja vseh treh načrtovanih vetrnih elektrarn pa 3% (razpredelnica št. 2).
Slovenska letna poraba električne energije se je v zadnjih dveh letih (2001-2003) zvišala za 12% (5% povečanja gre na račun Taluma), štirikrat toliko, kolikor bi znašala proizvodnja električne energije vseh treh načrtovanih vetrnih elektrarn skupaj (razpredelnica št. 2 in 7).
K bilanci slovenske porabe primarne (= vse) energije bi načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber prispevala eno tisočinko energije, vse tri načrtovane vetrne elektrarne skupaj pet tisočink (razpredelnica št. 2).
Povečanje letne porabe električne energije tovarne Talum iz Kidričevega v zadnjih dveh letih (579 GWh, od 1163 GWh v letu 2001 na 1742 GWh v letu 2003) ustreza porabi 146.500 slovenskih gospodinjstev. Ljubljana in Maribor skupaj štejeta 146.000 gospodinjstev (razpredelnica št. 2 in 6).
Za pokritje povečanja letne porabe električne energije tovarne Talum v zadnjih dveh letih (2001-2003) bi potrebovali najmanj sedem vetrnih elektrarn velikosti načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber (razpredelnica št. 2)..
Za pokritje povečanja slovenske porabe električne energije v zadnjih dveh letih (2001-2003), bi potrebovali približno dvajset vetrnih elektrarn velikosti načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber (razpredelnica št. 2 in 7).
Ocena vpliva delovanja načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber na slovenske emisije toplogrednih plinov znaša 0,16% (razpredelnica št. 2).
Ob izgradnji vetrne elektrarne znaša površina neposrednega gradbenega posega v povprečju za vsako vetrnico pol hektarja (razpredelnica št. 3).
Načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber bi bila večja od največjih kopenskih vetrnih elektrarn na Danskem in Nizozemskem (razpredelnica št. 9). (Odgovorna oseba investitorja je kljub temu javno izjavila, da naj bi bila načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber pilotni projekt. :))
Na prebivalca porabimo letno v Sloveniji več električne energije kot v vseh novih članicah EU in več kot v naslednjh starih članicah EU: Danska, Velika Britanija, Irska, Španija, Italija, Portugalska, Grčija (razpredelnica št. 7).
Med državami EU25 porabijo letno na prebivalca več električne energije od Slovenije: Švedska, Finska, Luksemburg, Belgija, Avstrija, Francija, Nemčija, Nizozemska (razpredelnica št. 7).
Vetrnice načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber so za 6 metrov nižje od najvišjega stebra viadukta Črni kal. Vetrnice načrtovanih vetrnih elektrarn Vremščica in Selivec so za 28 metrov višje (!!!) od najvišjega stebra viadukta Črni kal (razpredelnica št. 4).
Dimenzijsko in vizualno pomeni načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber objekt 7-kratnika velikosti viadukta Črni kal, vse tri načrtovane vetrne elektrarne skupaj objekt 30-kratnika velikosti viadukta Črni kal (razpredelnica št. 4).
Če lansko celoletno obratovanje vseh vetrnic na Danskem pretvorimo v dni obratovanja pri polni moči, so obratovale 75 dni in stale 290 dni. Vetrnice v Nemčiji: 53 (312) dni; vetrnice v Španiji: 77(288) dni (razpredelnica št. 6).
Prostornina betonskega temelja vetrnice znaša 200-300 kubičnih metrov. Za vlitje temeljev vseh vetrnic načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber bi bilo potrebnih približno 1000-1500 "hrušk" betona (razpredelnica št. 3).
Načrtovani vetrni elektrarni Vremščica in Selivec sta dejansko vetrna elektrarna Vremščica-Selivec (zemljevid).
Načrtovana vetrna elektrarna Vremščica-Selivec je večja od največje doslej na kopnem zgrajene vetrne elektrarne v Evropi. Prav tako je večja od največje evropske kopenske vetrne elektrarne, ki še ni zgrajena, a že ima vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo (razpredelnica št. 9).
Velikost vetrne elektrarne Vremščica-Selivec je enaka velikosti največjih evropskih offshore vetrnih elektrarn na Danskem (razpredelnica št. 9).

Se nadaljuje ...

Število
vetrnic

Model
vetrnice

Proizvajalec
vetrnic

Moč
vetrnice

Moč
vetrne
elektrarne

Nazivna
hitrost
vetra

Višina
stolpa
vetrnice

Teža
stolpa

Premer
rotorja
vetrnice

Površina
rotorja

Teža
rotorja
z
elisami

Teža
gene-
ratorja z
ohišjem

Skupna
višina
vetrnice

VE Volovja reber

G52-850 kW

Gamesa Eólica

850 kW

40 MW

14 m/s

55 m

57 t

52 m

2124 m²

10 t

23 t

81 m

VE Vremščica

GE 1,5s

GE Wind Energy

1500 kW

67,5 MW

12 m/s

80 m

110 t

70,5 m

3904 m²

29,7 t

49 t

115 m

VE Selivec

GE 1,5s

GE Wind Energy

1500 kW

87 MW

12 m/s

80 m

110 t

70,5 m

3904 m²

29,7 t

49 t

115 m

Razpredelnica št. 1: tehnični podatki vetrnic in vetrnih elektrarn (Vir: podatki proizvajalcev in investitorja)

	Moč vetrne elektrarne	Proizvodnja električne energije ob 2000 urah delovanja letno	Delež proizvodnje v bruto končni porabi električne energije	Delež proizvodnje v skupni porabi primarne energije	Teoretična letna preprečitev nadaljnjega povečanja slovenskih emisij toplogrednih plinov	Delež preprečitve povečanja slovenskih letnih emisij toplogrednih plinov
VE Volovja reber	40 MW	80 GWh	0,61%	0,10%	32.000 t CO₂	0,16%
VE Vremščica	67,5 MW	135 GWh	1,03%	0,17%	54.000 t CO₂	0,26%
VE Selivec	87 MW	174 GWh	1,33%	0,22%	69.600 t CO₂	0,34%
Skupaj vse tri VE	194,5 MW	389 GWh	2,97%	0,49%	155.600 t CO₂	0,76%
Talum 2003	/	1742 GWh	13,4%	2,22%	696.000 t CO₂	3,42%
Talum povečanje 2001-2003	/	579 GWh	4,4%	0,74%	231.000 t CO₂	1,14%

Razpredelnica št. 2: predvidena letna proizvodnja vetrnih elektrarn in njihov prispevek k zmanjšanju nadaljnjega povečanja slovenskih emisij toplogrednih plinov
v primerjavi s porabo in okoljskimi vplivi Taluma. Privzeta pogoja: 2000 ur delovanja letno (optimistični scenarij) in 0,4 kg CO₂ / kWh nadomeščanja emisij.

	Število vetrnic	Dimenzije temelja vetrnice	Rekonstrukcije cest	Novogradnje cest	Skupaj cest	Širina vozišča	Površina gradbenih posegov brez daljnovoda	Dolžina 110 kV povezovalnega daljnovoda z očiščenim zelenim pasom širine 30 m
VE Volovja reber	47	12 m x 12 m x 1,2 m	3005 m	6591 m	9596 m	4 m	cca. 18-20 ha	10,5 km do RTP Ilirska Bistrica
VE Vremščica	45	13 m x 13 m x 1,5 m	2560 m	6510 m	9070 m	5 m	24,8 ha	3 km od skupne RTP za obe VE do RTP Divača (od modrega kroga do pravokotnika)
VE Selivec	58	13 m x 13 m x 1,5 m	1480 m	11.470 m	12.950 m	5 m	35,1 ha

Razpredelnica št. 3: dimenzije dovoznih in servisnih cest ter površine gradbenih posegov (Vir: podatki investitorja)

	Število stebrov / vetrnic	Višina stebrov / vetrnic	Dolžina viadukta / vetrnih polj	Velikost VE proti velikosti viadukta (višina x dolžina)	Opombe
Viadukt Črni kal	11 nosilnih stebrov	87 m (najvišji)	1065 m	100%	Najdaljši razpon med dvema stebroma: 140 m
VE Volovja reber	47 vetrnic	81 m	cca. 8000 m	cca. 700%	Podatki o dimenzijah vetrnic so v prvi razpredelnici. Razmak med vetrnicami znaša cca. 200 metrov, dobra ocena dolžine vetrnih polj (dolžine VE) je dolžina servisno-dovoznih cest (razpredelnica zgoraj). Glejte tudi zemljevid s kilometrskim rastrom.
VE Vremščica	45 vetrnic	115 m	cca. 8000 m	cca. 1000%
VE Selivec	58 vetrnic	115 m	cca. 11000 m	cca. 1300%

Razpredelnica št. 4: velikosti objektov, posegov v prostor in vizualni vpliv v primerjavi z viaduktom Črni kal. Povezovalni daljnovodi pri ocenah niso bili upoštevani.

	VE Volovja reber	VE Vremščica	VE Selivec
Ocenjeni stroški investicije	40 mio EUR	82 mio USD	120 mio USD

Razpredelnica št. 5: stroški investicij (Vir: podatki investitorja)

	1991	1992	1993	1994	1995	1996	1997	1998	1999	2000	2001	2002	2010
Neto končna poraba električne energije (GWh)	/	/	8855	9376	9656	9582	9971	10197	10432	10664	11091	11916	/
Letna rast neto končne porabe električne energije (%)	/	/	/	5,88	3,02	-0.76	4,06	2,27	2,30	2,22	4,00	7,43	/
Poraba gospodinjstev v neto končni porabi el. energije (%)	/	/	27,14	26,99	25,90	27,07	26.44	26,07	25,80	24,39	24,11	22,69	/
Delež OVE v bruto končni porabi električne energije (%)	33,6	33,2	29,4	31,8	29,5	33,0	26,9	29,2	31,6	31,4	30,4	/	33,6
Emisije CO₂ glede na referenčno leto 1986 (%)	96,4	95,5	98,8	99,4	103,4	107,7	107,7	107,7	107,7	107,7	108,0	/	92,0

Razpredelnica št. 6: končna poraba električne energije v Sloveniji, delež OVE v končni porabi električne enegije in emisije CO₂ s ciljnimi vrednostmi (Vir: SURS, Eurostat)

	Bruto letna poraba električne energije na prebivalca v letu 2001 (kWh)	Bruto letna poraba električne energije na prebivalca v razmerju proti slovenski porabi (%)	Rast bruto letne porabe električne energije 2001-2003 (%)	BDP na prebivalca v razmerju proti slovenskem v letu 2001 (%)	Opombe
Slovenija	6007	100	12,4%	100	NEP navaja za leto 2000 porabo 6194 kWh na prebivalca
Avstrija	7498	125		278
Belgija	8272	137		259
Hrvaška	2938	49		45
Danska	6561	109	- 0;6%	322	Vir za 2001-2003: Danish Energy Authority
Finska	15687	261		268
Francija	7402	123		247
Nemčija	6806	113	1,7%	274	Vir za 2001-2003: Verband der Elektrizitätswirtschaft
Grčija	4679	78		110
Madžarska	3437	57		46
Irska	5917	98		242
Italija	5318	88	2,9% (2002-2003)	176	Vir za 2002-2003: IEA Wind 2003 Annual Report
Japonska	7907	131		370
Nizozemska	6559	109	6,5%	262	Vir za 2001-2003: IEA Wind 2003 Annual Report
Norveška	26494	441		329
Portugalska	4243	70		109
Španija	5482	91	8,6%	150	Vir za 2001-2003: Red Eléctrica de Espana
Švedska	16013	266		275
Švica	8028	133		391
Velika Britanija	6192	103	4,5% (1998-2001)	189
ZDA	12896	214		262

Razpredelnica št. 7: letna bruto poraba električne energije na prebivalca in BDP za leto 2001 (Vir: IEA).

	VE Tauernwind	Danska	Nemčija	Nizozemska	Španija
Število vetrnic na 31.12.2003	11	5389	15387	1603	/
Instalirana moč na 31.12.2003	19,25 MW	3114 MW	14609 MW	905 MW	6202 MW
Letna proizvodnja električne energije v letu 2003	34,9 GWh	5542 GWh	18630 GWh	1610 GWh	11370 GWh
Letni izkoristek delovanja ali "capacity factor" (leto ima 8760 ur)	20,7% ali 1816 ur	20,3% ali 1800 ur	14,5% ali 1275 ur	20,3% ali 1779 ur	21% ali 1839 ur
Delež energije vetra v končni porabi električne energije v letu 2003	/	15,7%	3,6%	1,5%	5,2%
	Primerjava: TE Šoštanj je 2002 proizvedla 3658 GWh električne energije

Razpredelnica št. 8: instalirane moči, letne proizvodnje električne energije in izkoristki vetrnih elektrarn po Evropi. (Vir: IEA Wind 2003 Annual Report)
Opomba: VE Tauernwind ima na 10 metrih višine izmerjenih 7,28 m/s vetra, Volovja reber 6,9 m/s (7,39 m/s na 15 metrih višine).

	Lokacija	Število vetrnic	Moč vetrne elektrarne	Status (1. junij 2004)	Povezava	Opombe
Slovenija	Vremščica-Selivec	103	154,5 MW	v postopku	Klik	dve VE moči 154,5 MW na eni lokaciji (glejte opombo pri Danski)
Slovenija	Volovja reber	47	39,95 MW	v postopku		po izjavi investitorja pilotni projekt (glejte podatke za Dansko in Nizozemsko)
Španija	Guerinda	199	125,38 MW	zgrajena	Klik, Klik	pet VE na eni lokaciji, skupaj največja kopenska VE v Evropi
Avstralija	Chalicum Hills	35	52,5 MW	zgrajena	Klik, Klik
Kanada	Le Nordais	133	99,75 MW	zgrajena	Klik, Klik	dve VE na eni lokaciji
Grčija	Thrace	51	45,9 MW	zgrajena	Klik, Klik
Irska	Derrybrien	71	60,35 MW	v gradnji	Klik, Klik	gradnja prekinjena zaradi zemeljskega plazu
Japonska	Rokaksho-mura	22	33 MW	zgrajena	Klik
Danska	Syltholm	35	26,25 MW	zgrajena	Klik, Klik	največie offshore VE na svetu moči 165,5 MW, 160 MW in 158 MW
Nizozemska	Eemshaven	94	34,03 MW	zgrajena	Klik, Klik	120 MW offshore VE v gradnji, na omrežju predvidoma 2005
Norveška	Smola	20	40 MW	zgrajena	Klik	zgrajena še ena VE moči 40 MW s skupaj 16 vetrnicami
Poljska	Zagorce	15	30 MW	zgrajena	Klik
Portugalska	Serra do Barroso	9	18 MW	zgrajena	Klik
Velika Britanija	Cefn Croes	39	58,5 MW	v gradnji	Klik, Klik
Velika Britanija	Black Law	62	143 MW	potrjena izgradnja	Klik	največja potrjena kopenska VE v Evropi (junij 2004)
Nemčija	več lokacij		> 70 MW	zgrajene	Klik
Avstrija	Neudorf	22	44 MW	zgrajena	Klik
Avstrija	Marchfeld	50	100 MW	v postopku	Klik

Razpredelnica št. 9: največje kopenske (onshore) vetrne elektrarne po posameznih državah (Vir: IEA Wind 2003 Annual Report).

	Število vetrnic	Model vetrnice	Proizvajalec vetrnic	Moč vetrnice	Moč vetrne elektrarne	Višina stolpa vetrnice	Premer rotorja vetrnice	Skupna višina vetrnice
VE Vremščica - Selivec	103	GE 1,5s	GE Wind Energy	1500 kW	154,5 MW	80 m	70,5 m	115 m
VE Cisowo (Poljska)	9	V80	Vestas	2000 kW	18 MW	78 m	80 m	118 m

VE Vremščica-Selivec. Rdeče pike - lokacije vetrnic, modri krog - RTP Selivec, modri "L" pravokotnik - RTP Divača. En kvadrat = kvadratni kilometer. Povečava. Rdeče pike, ki označujejo 103 vetrnice, ne povedo veliko, zato jih primerjajmo z VE Cisowo na Poljskem, kjer se vrti 9 vetrnic podobnih dimenzij. Fotografije dopolnjujejo razpredelnico; komentar ni potreben.

Objavil in za vsebino pravno odgovarjam: Tomaž Ovčak (junij 2004). Povzemanje, kopiranje in nadaljnje objavljanje ni prepovedano, marveč zaželjeno. Kontakt