Make your own free website on Tripod.com

Industrijski "wind park" namesto regijskega parka Snežnik!?

Zamolčana zgodba o vetrnih elektrarnah

ali česa vam investitorji ne bodo povedali - dokler ne bo prepozno

  Klikni za anketo
 

Vir prostorskih simulacij: anketa o vetrnih elektrarnah.

Opomba: simulacije so kljub že siceršnji grozljivosti še vedno zavajajoče, saj razen umestitve vetrnih turbin v prostor ne prikazujejo njihovih masivnih temeljev, enako potrebne simulacije spremljajoče infrastrukture, kot so široke in dobro utrjene ceste za dostop težke mehanizacije, potrebne ob gradnji vetrnih turbin, vidnih posledic kopanja jarkov za visokonapetostne kable, ipd. Oglejte si potek gradnje vetrne elektrarne. Ob predstavitvi vetrne elektrarne javnost tudi ni bila (dovolj) opozorjena na potrebno transformatorsko postajo (problem onesnaževanja narave in vodnih virov s hladilnimi olji), ki je vozlišče celotne vetrne elektrarne, in po nenaseljni divjini sodeč še na najmanj 10 kilometrov visokonapetostnega daljnovoda do najbližjega priključka na prenosno električno omrežje, ki je enako obsežen poseg v prostor in naravo kot sama postavitev vetrnih turbin.

   

(Februar 2003) Dočakali smo dan, ko smo le izvedeli, kako si nekateri predstavljajo park Snežnik - kot industrijski "wind park". Po začasni zamrznitvi ustanovitve regijskega parka Snežnik sta se Elektro Primorska in občinska oblast Ilirske Bistrice odločila izkoristiti priložnost in na zahodnih kraških travnatih planjavah snežniškega masiva zgraditi eno večjih evropskih vetrnih elektrarn - berite članek o tem (op.: Katja Kirn, dopisnica Dela z Bistriškega, ne Kitja Kirn) in "program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica ... vetrna elektrarna Volovja reber" Sestavljalo naj bi jo 70 vetrnih turbin skupne višine cca. 85 metrov, višine stolpa 55 metrov in rotorjev razreda velikosti Boeinga 747. Raztezale naj se v sedem kilometrov zračne razdalje dolgem loku po vrhovih grebenov od Milanke do Jerajevega vrha vzhodno od Ilirske Bistrice. Označen potek verige vetrnih turbin (rdeče) in potrebnih 110 kV daljnovodov (modro, severna in južna varianta) si lahko ogledate na zemljevidu. Na voljo je tudi natančnejši načrt posameznih lokacij vetrnih turbin.

Ne glede na to, kaj govorijo o varstvu okolja, h kateremu naj bi prispevalo industrijsko izkoriščanje energije vetra, je iz izbire lokacije razvidno, da jim je kaj malo mar za varstvo narave - da je motiv Elektra Primorske za gradnjo vetrne elektrarne pod Snežnikom predvsem donosen posel s proizvodnjo in prodajo električne energije. S subvencioniranjem izgradnje objektov in cene odkupa električne energije iz obnovljivih virov jim ga na plečih davkoplačevalcev velikodušno omogoča država (NE Krško, ki je zaradi nepredvidljivega delovanja vetrnih elektrarn ne bomo nikoli mogli zamenjati z njimi, dobi za proizvedeno in prodano kWh približno 6 Sit.). Motiv občinskih mož pa naj bi bilo menda pet novih lokalnih delovnih mest v energetiki (vseh skupaj in ne na eno vetrno turbino, kot očitno mislijo), zaradi katerih so pripravljeni žrtvovati naravo in za naslednjih 20-30 let zavreti razvoj njenega turističnega trženja kot ene redkih realnih možnosti lokalnega razvoja.

Klikni za anketo  

Vir prostorskih simulacij: anketa o vetrnih elektrarnah

Enaka opomba kot ob zgornji fotografiji. Na simulaciji ni pod vetrnimi turbinami računalniško narisane nobene ceste, nikakšne nujno potrebne infrastrukture. Kako bodo do tja dostavili in na lokaciji sestavili nekaj deset ton težke kose vetrnih turbin? Enako velja za "odvoz" proizvedene električne energije do doline, kjer je šele možen priključek na prenosno električno omrežje. Vetrne turbine so del električnega omrežja in ne od vsega odrezane samostoječe inštalacije v naravnem prostoru, kot jih v simulacijah vedno zavajajoče prikazujejo.

1., 8., 10. in 22. fotografija v anketi o vetrnih elektrarnah so sploh nedopustne, saj morajo biti turbine zaradi nevarnosti porušitve od vseh javnih in zasebnih objektov oddaljene vsaj za dolžino, ki je enaka njihovi skupni višini. Zaradi hrupa morajo biti oddaljene tudi najmanj 1500 metrov od vseh prebivališč.

 
   

Preberite predstavitev vetrnih elektrarn na strani Danish Wind Industry Association, nato pa še povezave v nadaljevanju in namesto mitov o "zelenih" vetrnicah spoznajte praviloma vedno zamolčana dejstva o njihovi energetski neučinkovitosti ter okoljevarstveni in ekonomski nesmotrnosti. Zanimivega branja je za nekaj dni. Če k temu prištejemo še velike in grobe potrebne posege v prostor, ogrožanje naravnih habitatov in njihovega življa, potem je jasno, da kolosalni industrijski objekti za pretvarjanje energije vetra v električno energijo (oglejte si potek njihove izgradnje) nikakor ne sodijo na naša najvrednejša in vedno redkejša območja ohranjene narave.

An Ill Wind ali najcelovitejša diagnoza kužne bolezni z nazivom "driven by pure greed", ki se prenaša s subvencioniranim vetrom. Darmstadt Manifesto ali kaj imajo o vetrni epidemiji v svoji državi povedati nemški profesorji (PDF datoteka 17 kB). Country Guardian ali moderni potomci Don Kihota in njegovega oprode. MAIWAG ali tegobe sobivanja s hrupnimi 64-metrskimi sosedi in nasveti drugim, kako se jih znebiti. CPRW ali izkušnje iz drugih dežel z modrimi in vizionarskimi zaključki. Debunking Windpower ali resnica o vetrnih elektrarnah, povedana v eni sapi brez dlake na jeziku. Windmill Neighbours ali nekaj gnilega se hrupno in visoko na obzorju vrti v deželi Danski. Les éoliennes ali med mitom in resničnostjo - za tiste, ki vam dobro teče francoščina.

Kaj pa o vetrnih elektrarnah mislijo v Španiji, kjer že imajo izkušnje z njimi in od koder bodo k nam izvozili njihovo, v svetovnem merilu zastarelo tehnologijo? Nič dobrega!Domače branje sta tudi študija (PDF datoteka 1637 kB) in anketa o vetrnih elektrarnah, ki ju je naročila Elektro Primorska. Ta želi s pomočjo svojega španskega partnerja in "vetrnega mentorja", zloglasnim podjetjem EHN (Energía Hidroeléctrica de Navarra), spremeniti tudi Primorsko v enako "špansko zgodbo o uspehu" (ne spreglejte), kot je po zaslugi podjetja EHN že doletela pokrajino Navarra. Več o zadevi brez primere v Evropi si lahko preberete na straneh združenja Gurelur (če imate probleme s španščino, si lahko prevode strani uredite na Altavisti). Preberite tudi, kaj zanimivega se hodijo na pogostih študijskih obiskih v Navarro "učiti" naši okoljevarstvu in naravovarstvu kadarkoli deklarativno naklonjeni politiki (ne spreglejte!) in strokovnjaki za energijo.

 
Vetrne elektrarne so energetsko obnovljiv vir energije, a se pri njihovem umeščanju v prostor namerno pozablja, da "plantaže" vetrnih turbin z vso nujno potrebno infrastrukturo nikakor niso prostorsko obnovljiv vir. Če sploh kam, sodijo izključno tja, kjer je vrag že pobral svoj davek - na monokulturna obdelovalna polja, ob avtoceste, ob kamnolome, peskokope in glinokope, v pristanišča in na industrijska območja...
   

Če ne želite na domačih tleh doživeti ponovitve usode španske Navarre, zaupajte argumentom danske (Word datoteka 57 kB, kliknite Cancel, ko vas bo vprašalo po geslu, dokument se vam bo vseeno odprl) in ameriške (PDF datoteka 89 kB) analize, pripravljene za državljane in oblast Zahodne Virginije, ki s konkretnimi podatki nedvoumno dokazujeta okoljevarstveno, energetsko in ekonomsko nesmiselnost, celo vsestransko družbeno škodljivost vetrnih elektrarn. Ne le na območjih ohranjene narave, kot je masiv Snežnika, pač pa nasploh. Koristne napotke ponuja tudi ameriška študija (PDF datoteka 32 kB) o vplivih vetrnih elektrarn na lokalno skupnost.

 
Podiranje vetrnih elektrarn in mitov o njih    Podiranje vetrnih elektrarn in mitov o njih    Podiranje vetrnih elektrarn in mitov o njih    Podiranje vetrnih elektrarn in mitov o njih    Podiranje vetrnih elektrarn in mitov o njih
Podiranje vetrnih kolosov in mitov o njihovi energetski oz. okoljevarstveni smotrnosti. Prva in druga galerija.
 

Povzemimo bistveno. Vetrne elektrarne ne prispevajo k varovanju okolja, zato pa toliko več k ogrožanju narave, napačno in neustrezno umeščene v naravni prostor namreč ogrožajo naravo in njen živelj, uničujejo podobo naravne pokrajine, povzročajo hrup, ne odpirajo novih delovnih mest (za vseh 11 TauernWind vetrnih turbin skrbi en sam človek), praznijo davkoplačevalske žepe in polnijo žepe peščice investitorjev (škodijo nacionalni ekonomiji), škodijo razvoju turizma, zaradi nepredvidljive narave vetra in vnašanjem nestabilnosti (t.i. električne energije slabe kakovosti) v elektroenergetski sistem škodijo tudi zanesljivi, trajni in s porabo v realnem času usklajeni oskrbi z električno energijo.

 
 

Z roko v roki. Investitor in (lokalna) oblast. Vir karikature: Gurelur

Vetrna elektrarna moči 60,75 MW na Volovji rebri pod Snežnikom bi s svojim "vetrnjaškim" načinom delovanja, ki bi ga namesto človeka nadzoroval veter, proizvedla le dober odstotek (cca. 130 GWh letno, glejte preglednico slovenskih elektrarn) vse električne energije, ki jo letno potrebujemo in porabimo v Sloveniji (cca. 11.000 GWh letno). Zaradi načina njihovega delovanja z vetrnimi elektrarnami ne bo mogoče nikoli nadomestiti klasičnih in zanesljivih hidro-, termo- ali nuklearnih elektrarn, saj bodo te še vedno potrebne za ure, dneve in tedne brez vetra. Ker se jih zaradi trenutnega deficita ali suficita električne energije vetrnega izvora v električnem omrežju države ne da po diktatu vremena kar vklapljati in izklapljati iz ure v uro, bodo delovale tudi v najbolj vetrovnih dneh, enako kot doslej. Termoelektrarne bodo enako kot doslej izpuščale v ozračje toplogredne pline (njihov glavni vir je promet, ki ga nihče ne omenja), kar ovrže glavni argument, s katerim nas prepričujejo promotorji vetrnih elektrarn. V kakšno slepo ulico, polno dragih in okoljevarstvenih absurdov, vodi njihova gradnja, najbolje razkriva "The Danish Dilemma" (Word datoteka 57 kB, kliknite Cancel, ko vas bo vprašalo po geslu, dokument se vam bo vseeno odprl). Vetrne elektrarne so zaradi svojega nezanesljivega in nepredvidljivega načina delovanja lahko namenjene zgolj ustvarjanju viškov električne energije, ne pa zamenjavi in trajnem zaprtju obstoječih "klasičnih" termo- ali nuklearnih elektrarn. Zavedajoč se tega lahko napišemo naslednji zaključek:

Motiv z davkoplačevalskim denarjem subvencioniranih gradenj vetrnih elektrarn ni zagotavljanje zanesljive, trajne in okolju prijazne oskrbe z električno energijo, pač pa špekulantsko in dobičkonosno trgovanje z nepredvidljivimi, nenadzorljivimi in posledično nepotrebnimi viški električne energije, ki jih vetrne elektrarne občasno proizvajajo - ko in če je dovolj vetra!

Recimo NE! gradnji vetrne elektrarne pod Snežnikom. Sodelujte na forumu in z dejanji. Obveščajte in osveščajte tudi druge, časa za ukrepanje ni na pretek.

Prijatelji Snežnika
24. februarja 2003



"In years to come, people will view the erection of large scale wind stations in our sensitive landscapes as the misapplication of a basically sound technology and an unfortunate experimental phase in the development of renewable energy." (citat s spletnih strani Campaign for the Protection of Rural Wales)


Levo: vetrne turbine "bogatijo in pestrijo" krajinsko podobo. Na fotografijah so 64-metrske turbine na 40-metrskih stolpih. Vir: MAIWAG


Zgoraj: pogled z razdalje več kot 1,5 kilometra. Ob levi vetrni turbini se v ozadju vidita začetna stolpa daljnovoda, ki sodi poleg vetrne elektrarne in ki ga vedno "pozabijo" omeniti. Nekje pod njima se skriva še transformatorska postaja. Na fotografiji je 6 turbin, kako bi jih bilo videti in slišati 70?Vir: MAIWAG
Levo: posnetek vetrnih turbin z razdalje več kot enega kilometra. Vir: MAIWAG

Spodaj: fotografija HE Formin na Dravi. Levo od glavnega objekta se vidi transformatorska postaja, kjer se električna napetost pretvori, transformira na 110 kV in se začne daljnovod.

 
Pošljite povezavo vašim prijateljem in obiščite Snežnik brez vetrnih turbin.