Make your own free website on Tripod.com




Podatki
o načrtovanih vetrnih elektrarnah na Primorskem
[Volovja reber, Vremščica-Selivec]



Uvod

Mučna zgodba o izgradnji vetrnih elektrarn na Primorskem se vleče že drugo leto. Ključni vzrok problemov in sporov je njihovo umeščanje v prostor, praviloma na najbolj prevetrene (najbolj rentabilne) lokacije, ki so hkrati tudi območja naravne dediščine izjemne biotske raznovrstnosti, habitati ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, slikovite naravne in kulturne krajine - narodno bogastvo, ki bi ga tako velik poseg v prostor degradiral, ogrozil, spremenil, industrializiral.

Kljub izjavam predstavnikov investitorja Elektro Primorska d.d. in njegovih lobistov, tudi ministra za (okolje, prostor in) energijo mag. Janeza Kopača, kako bomo z izgradnjo vetrnih elektrarn prispevali k uresničevanju obveznosti Kjotskega protokola, povečali delež obnovljivih virov energije (OVE), zagotovili večjo stabilnost slovenskega energetskega sistema (izjava za javnost na spletnih straneh MOPE), nihče doslej še ni javno obelodanil natančnih številčnih podatkov, ki bi podkrepili te trditve.

Kakšni so natančni številčni podatki o energetskih in okoljskih koristih izrabe vetra kot obnovljivega vira energije, ki opravičujejo industrializacijo in degradacijo območij narave z izjemnim naravovarstvenim in krajinskim pomenom, ki nasprotno od vetra niso obnovljiv, marveč zelo končen vir? Kakšni so natančni številčni podatki o velikosti posega v ta končen in neobnovljiv vir?

Namen pričujoče spletne strani je objava numeričnih podatkov o načrtovanih vetrnih elektrarnah, njihovih tehničnih lastnostih, zmogljivostih, prispevkih k proizvodnji električne energije, velikostih posegov v prostor, vizualnih vplivih, primerjavah z vetrnimi elektrarnami po svetu itd. Splošne trditve o vetrnih elektrarnah se ob konkretnih številkah namreč (pre)mnogokrat sesujejo v prah.

Objava podatkov ne pomeni odpiranja vprašanja: vetrne elektrarne - da ali ne, marveč kje in kako, v kakšnem obsegu, kako veliko in kako hitro, čemu in za kakšno ceno, pri čemer slednja ni mišljena le finančno, pač pa celovito družbeno in trajnostno. Je res premišljeno slepo kopirati modele rabe energije vetra iz držav, ki jih Slovenija že zdaj prekaša po deležu obnovljjivih virov energije in biotski raznovrstnosti ter je obenem manjša od njih? Danci tudi ne gradijo pri sebi doma na silo hidroelektrarn, samo zato, ker jih imamo mi toliko več od njih.

Ker smo se pod "špansko-navarrskim mentorstvom" odločili povzeti "model Navarra" izkoriščanja energije vetra, ki po mnogih kazalnikih in posledicah velja morda celo za najspornejšega v Evropi, opozorimo na sklepe španske nacionalne konference v obrambo krajine pred gradnjami vetrnih elektrarn.

Če se vam zdi, da kateri podatki še manjkajo ali so morda napačni, pišite na naslov, ki je objavljen na dnu strani, pa jih bomo poskušali zbrati in objaviti oziroma popraviti.



Kliknite za povečavo

Tri načrtovane vetrne elektrarne s skupaj 150 vetrnicami predstavljajo objekt 30-kratnika velikosti viadukta Črni kal. Fotografija zgoraj (kliknite nanjo za povečavo) prikazuje, kam, če sploh kam, sodijo takšni objekti - na monokulturna polja. Podatki vetrnice: Vestas V.80 2 MW, stolp 78 m, rotor 80 m, skupna višina 118 m.

Aktualno

03.06.2004 - Vabilo na javno tribuno o Volovji rebri in vetrnih elektrarnah
Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski center PEN vabita na javno tribuno o Volovji rebri in načrtovanih vetrnih elektrarnah. Torek, 8. junija 2004 ob 19.00 v Štihovi (Okrogli) dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vabilo

28.05.2004 - Vetrna elektrarna na Volovji rebri nezakonita
Predstavniki Koalicije za Volovjo reber so v petek, 28. maja 2004, na Ustavno sodišče RS vložili pobudo za oceno zakonitosti sklepa in odlokov, s katerimi Vlada RS in Občina Ilirska Bistrica omogočata gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri. Sporočilo za javnost.

29.04.2004 - Vlada RS prižgala zeleno luč za VE Volovja reber
Prostorski akti Občine Ilirska Bistrica, ki se nanašajo na zasnovo varstva naravne in kulturne dediščine ter programsko zasnovo za lokacijski načrt za vetrno elektrarno na Volovji rebri in povezovalni 110 kV daljnovod, so po sklepu vladne komisije usklajeni z državnimi. Sporočilo za javnost.

Kronika dogodkov in novic o vetrnih elektrarnah - Mountain Wilderness Slovenije


Povzetki za tehnične laike

  • Letna proizvodnja električne energije načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber bi pokrivala 0,6% trenutnih slovenskih potreb po električni energiji, proizvodnja vseh treh načrtovanih vetrnih elektrarn pa 3% (razpredelnica št. 2).
  • Slovenska letna poraba električne energije se je v zadnjih dveh letih (2001-2003) zvišala za 12% (5% povečanja gre na račun Taluma), štirikrat toliko, kolikor bi znašala proizvodnja električne energije vseh treh načrtovanih vetrnih elektrarn skupaj (razpredelnica št. 2 in 7).
  • K bilanci slovenske porabe primarne (= vse) energije bi načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber prispevala eno tisočinko energije, vse tri načrtovane vetrne elektrarne skupaj pet tisočink (razpredelnica št. 2).
  • Povečanje letne porabe električne energije tovarne Talum iz Kidričevega v zadnjih dveh letih (579 GWh, od 1163 GWh v letu 2001 na 1742 GWh v letu 2003) ustreza porabi 146.500 slovenskih gospodinjstev. Ljubljana in Maribor skupaj štejeta 146.000 gospodinjstev (razpredelnica št. 2 in 6).
  • Za pokritje povečanja letne porabe električne energije tovarne Talum v zadnjih dveh letih (2001-2003) bi potrebovali najmanj sedem vetrnih elektrarn velikosti načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber (razpredelnica št. 2)..
  • Za pokritje povečanja slovenske porabe električne energije v zadnjih dveh letih (2001-2003), bi potrebovali približno dvajset vetrnih elektrarn velikosti načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber (razpredelnica št. 2 in 7).
  • Ocena vpliva delovanja načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber na slovenske emisije toplogrednih plinov znaša 0,16% (razpredelnica št. 2).
  • Ob izgradnji vetrne elektrarne znaša površina neposrednega gradbenega posega v povprečju za vsako vetrnico pol hektarja (razpredelnica št. 3).
  • Načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber bi bila večja od največjih kopenskih vetrnih elektrarn na Danskem in Nizozemskem (razpredelnica št. 9). (Odgovorna oseba investitorja je kljub temu javno izjavila, da naj bi bila načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber pilotni projekt. :))
  • Na prebivalca porabimo letno v Sloveniji več električne energije kot v vseh novih članicah EU in več kot v naslednjh starih članicah EU: Danska, Velika Britanija, Irska, Španija, Italija, Portugalska, Grčija (razpredelnica št. 7).
  • Med državami EU25 porabijo letno na prebivalca več električne energije od Slovenije: Švedska, Finska, Luksemburg, Belgija, Avstrija, Francija, Nemčija, Nizozemska (razpredelnica št. 7).
  • Vetrnice načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber so za 6 metrov nižje od najvišjega stebra viadukta Črni kal. Vetrnice načrtovanih vetrnih elektrarn Vremščica in Selivec so za 28 metrov višje (!!!) od najvišjega stebra viadukta Črni kal (razpredelnica št. 4).
  • Dimenzijsko in vizualno pomeni načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber objekt 7-kratnika velikosti viadukta Črni kal, vse tri načrtovane vetrne elektrarne skupaj objekt 30-kratnika velikosti viadukta Črni kal (razpredelnica št. 4).
  • Če lansko celoletno obratovanje vseh vetrnic na Danskem pretvorimo v dni obratovanja pri polni moči, so obratovale 75 dni in stale 290 dni. Vetrnice v Nemčiji: 53 (312) dni; vetrnice v Španiji: 77(288) dni (razpredelnica št. 6).
  • Prostornina betonskega temelja vetrnice znaša 200-300 kubičnih metrov. Za vlitje temeljev vseh vetrnic načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber bi bilo potrebnih približno 1000-1500 "hrušk" betona (razpredelnica št. 3).
  • Načrtovani vetrni elektrarni Vremščica in Selivec sta dejansko vetrna elektrarna Vremščica-Selivec (zemljevid).
  • Načrtovana vetrna elektrarna Vremščica-Selivec je večja od največje doslej na kopnem zgrajene vetrne elektrarne v Evropi. Prav tako je večja od največje evropske kopenske vetrne elektrarne, ki še ni zgrajena, a že ima vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo (razpredelnica št. 9).
  • Velikost vetrne elektrarne Vremščica-Selivec je enaka velikosti največjih evropskih offshore vetrnih elektrarn na Danskem (razpredelnica št. 9).

Se nadaljuje ...



 
Število
vetrnic
Model
vetrnice
Proizvajalec
vetrnic

Moč
vetrnice

Moč
vetrne
elektrarne
Nazivna
hitrost
vetra
Višina
stolpa
vetrnice
Teža
stolpa
Premer
rotorja
vetrnice
Površina
rotorja
Teža
rotorja
z
elisami
Teža
gene-
ratorja z
ohišjem
Skupna
višina
vetrnice
VE Volovja reber
47
850 kW
40 MW
14 m/s
55 m
57 t
52 m
2124 m2
10 t
23 t
81 m
45
1500 kW
67,5 MW
12 m/s
80 m
110 t
70,5 m
3904 m2
29,7 t
49 t
115 m
58
1500 kW
87 MW
12 m/s
80 m
110 t
70,5 m
3904 m2
29,7 t
49 t
115 m
Razpredelnica št. 1: tehnični podatki vetrnic in vetrnih elektrarn (Vir: podatki proizvajalcev in investitorja)


 
Moč vetrne
elektrarne
Proizvodnja električne
energije ob 2000 urah
delovanja letno
Delež proizvodnje
v bruto končni porabi
električne energije
Delež proizvodnje
v skupni porabi
primarne energije

Teoretična letna
preprečitev nadaljnjega
povečanja slovenskih
emisij toplogrednih plinov

Delež preprečitve
povečanja slovenskih
letnih emisij
toplogrednih plinov
VE Volovja reber
40 MW
80 GWh
0,61%
0,10%
32.000 t CO2
0,16%
VE Vremščica
67,5 MW
135 GWh
1,03%
0,17%
54.000 t CO2
0,26%
VE Selivec
87 MW
174 GWh
1,33%
0,22%
69.600 t CO2
0,34%
Skupaj vse tri VE
194,5 MW
389 GWh
2,97%
0,49%
155.600 t CO2
0,76%
Talum 2003
/
1742 GWh
13,4%
2,22%
696.000 t CO2
3,42%
Talum povečanje 2001-2003
/
579 GWh
4,4%
0,74%
231.000 t CO2
1,14%
Razpredelnica št. 2: predvidena letna proizvodnja vetrnih elektrarn in njihov prispevek k zmanjšanju nadaljnjega povečanja slovenskih emisij toplogrednih plinov
v primerjavi s porabo in okoljskimi vplivi Taluma. Privzeta pogoja: 2000 ur delovanja letno (optimistični scenarij) in 0,4 kg CO2 / kWh nadomeščanja emisij.


 
Število
vetrnic
Dimenzije
temelja vetrnice
Rekonstrukcije
cest
Novogradnje
cest
Skupaj
cest
Širina
vozišča
Površina
gradbenih posegov
brez daljnovoda
Dolžina 110 kV povezovalnega
daljnovoda z očiščenim zelenim
pasom širine 30 m
VE Volovja reber
47
12 m x 12 m x 1,2 m
3005 m
6591 m
9596 m
4 m
cca. 18-20 ha
10,5 km do RTP Ilirska Bistrica
VE Vremščica
45
13 m x 13 m x 1,5 m
2560 m
6510 m
9070 m
5 m
24,8 ha
3 km od skupne RTP
za obe VE do RTP Divača

(od modrega kroga do pravokotnika)
VE Selivec
58
13 m x 13 m x 1,5 m
1480 m
11.470 m
12.950 m
5 m
35,1 ha
Razpredelnica št. 3: dimenzije dovoznih in servisnih cest ter površine gradbenih posegov (Vir: podatki investitorja)


 
Število
stebrov / vetrnic
Višina
stebrov / vetrnic
Dolžina
viadukta / vetrnih polj
Velikost VE proti velikosti
viadukta (višina x dolžina)
Opombe
Viadukt Črni kal
11 nosilnih stebrov
87 m (najvišji)
1065 m
100%
Najdaljši razpon med dvema stebroma: 140 m
VE Volovja reber
47 vetrnic
81 m
cca. 8000 m
cca. 700%
Podatki o dimenzijah vetrnic so v prvi razpredelnici.
Razmak med vetrnicami znaša cca. 200 metrov,
dobra ocena dolžine vetrnih polj (dolžine VE)
je dolžina servisno-dovoznih cest (razpredelnica
zgoraj). Glejte tudi zemljevid s kilometrskim rastrom.
VE Vremščica
45 vetrnic
115 m
cca. 8000 m
cca. 1000%
VE Selivec
58 vetrnic
115 m
cca. 11000 m
cca. 1300%
Razpredelnica št. 4: velikosti objektov, posegov v prostor in vizualni vpliv v primerjavi z viaduktom Črni kal. Povezovalni daljnovodi pri ocenah niso bili upoštevani.


 
VE Volovja reber
VE Vremščica
VE Selivec
Ocenjeni stroški investicije
40 mio EUR
82 mio USD
120 mio USD
Razpredelnica št. 5: stroški investicij (Vir: podatki investitorja)


 
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2010
Neto končna poraba električne energije (GWh)
/
/
8855
9376
9656
9582
9971
10197
10432
10664
11091
11916
/
Letna rast neto končne porabe električne energije (%)
/
/
/
5,88
3,02
-0.76
4,06
2,27
2,30
2,22
4,00
7,43
/
Poraba gospodinjstev v neto končni porabi el. energije (%)
/
/
27,14
26,99
25,90
27,07
26.44
26,07
25,80
24,39
24,11
22,69
/
Delež OVE v bruto končni porabi električne energije (%)
33,6
33,2
29,4
31,8
29,5
33,0
26,9
29,2
31,6
31,4
30,4
/
33,6
Emisije CO2 glede na referenčno leto 1986 (%)
96,4
95,5
98,8
99,4
103,4
107,7
107,7
107,7
107,7
107,7
108,0
/
92,0
Razpredelnica št. 6: končna poraba električne energije v Sloveniji, delež OVE v končni porabi električne enegije in emisije CO2 s ciljnimi vrednostmi (Vir: SURS, Eurostat)


 
Bruto letna poraba
električne energije
na prebivalca
v letu 2001 (kWh)
Bruto letna poraba
električne energije
na prebivalca
v razmerju proti
slovenski porabi (%)
Rast bruto
letne porabe
električne energije
2001-2003 (%)
BDP na prebivalca
v razmerju proti
slovenskem
v letu 2001 (%)
Opombe
Slovenija
6007
100
12,4%
100
NEP navaja za leto 2000 porabo 6194 kWh na prebivalca
Avstrija
7498
125
278
Belgija
8272
137
259
Hrvaška
2938
49
45
Danska
6561
109
- 0;6%
322
Vir za 2001-2003: Danish Energy Authority
Finska
15687
261
268
Francija
7402
123
247
Nemčija
6806
113
1,7%
274
Grčija
4679
78
110
Madžarska
3437
57
46
Irska
5917
98
242
Italija
5318
88
2,9% (2002-2003)
176
Japonska
7907
131
370
Nizozemska
6559
109
6,5%
262
Norveška
26494
441
329
Portugalska
4243
70
109
Španija
5482
91
8,6%
150
Vir za 2001-2003: Red Eléctrica de Espana
Švedska
16013
266
275
Švica
8028
133
391
Velika Britanija
6192
103
4,5% (1998-2001)
189
ZDA
12896
214
262
Razpredelnica št. 7: letna bruto poraba električne energije na prebivalca in BDP za leto 2001 (Vir: IEA).


 
Število vetrnic na 31.12.2003
11
5389
15387
1603
/
Instalirana moč na 31.12.2003
19,25 MW
3114 MW
14609 MW
905 MW
6202 MW
Letna proizvodnja električne energije v letu 2003
34,9 GWh
5542 GWh
18630 GWh
1610 GWh
11370 GWh
Letni izkoristek delovanja ali "capacity factor" (leto ima 8760 ur)
20,7% ali 1816 ur
20,3% ali 1800 ur
14,5% ali 1275 ur
20,3% ali 1779 ur
21% ali 1839 ur
Delež energije vetra v končni porabi električne energije v letu 2003
/
15,7%
3,6%
1,5%
5,2%
Primerjava: TE Šoštanj je 2002 proizvedla 3658 GWh električne energije
Razpredelnica št. 8: instalirane moči, letne proizvodnje električne energije in izkoristki vetrnih elektrarn po Evropi. (Vir: IEA Wind 2003 Annual Report)
Opomba: VE Tauernwind ima na 10 metrih višine izmerjenih 7,28 m/s vetra, Volovja reber 6,9 m/s (7,39 m/s na 15 metrih višine).



 
Lokacija
Število
vetrnic
Moč vetrne
elektrarne
Status
(1. junij 2004)
Povezava
Opombe
Slovenija
Vremščica-Selivec
103
154,5 MW
v postopku
dve VE moči 154,5 MW na eni lokaciji (glejte opombo pri Danski)
Volovja reber
47
39,95 MW
v postopku
 
po izjavi investitorja pilotni projekt (glejte podatke za Dansko in Nizozemsko)
Španija
Guerinda
199
125,38 MW
zgrajena
pet VE na eni lokaciji, skupaj največja kopenska VE v Evropi
Avstralija
Chalicum Hills
35
52,5 MW
zgrajena
Kanada
Le Nordais
133
99,75 MW
zgrajena
dve VE na eni lokaciji
Grčija
Thrace
51
45,9 MW
zgrajena
Irska
Derrybrien
71
60,35 MW
v gradnji
gradnja prekinjena zaradi zemeljskega plazu
Japonska
Rokaksho-mura
22
33 MW
zgrajena
Danska
Syltholm
35
26,25 MW
zgrajena
največie offshore VE na svetu moči 165,5 MW, 160 MW in 158 MW
Nizozemska
Eemshaven
94
34,03 MW
zgrajena
120 MW offshore VE v gradnji, na omrežju predvidoma 2005
Norveška
Smola
20
40 MW
zgrajena
zgrajena še ena VE moči 40 MW s skupaj 16 vetrnicami
Poljska
Zagorce
15
30 MW
zgrajena
Portugalska
Serra do Barroso
9
18 MW
zgrajena
Velika Britanija
Cefn Croes
39
58,5 MW
v gradnji
Black Law
62
143 MW
potrjena izgradnja
največja potrjena kopenska VE v Evropi (junij 2004)
Nemčija
več lokacij
> 70 MW
zgrajene
Avstrija
Neudorf
22
44 MW
zgrajena
 
Marchfeld
50
100 MW
v postopku
Razpredelnica št. 9: največje kopenske (onshore) vetrne elektrarne po posameznih državah (Vir: IEA Wind 2003 Annual Report).



 
Število
vetrnic
Model
vetrnice
Proizvajalec
vetrnic

Moč
vetrnice

Moč
vetrne
elektrarne
Višina
stolpa
vetrnice
Premer
rotorja
vetrnice
Skupna
višina
vetrnice
VE Vremščica - Selivec
103
1500 kW
154,5 MW
80 m
70,5 m
115 m
9
2000 kW
18 MW
78 m
80 m
118 m
VE Vremščica-Selivec. Rdeče pike - lokacije vetrnic, modri krog - RTP Selivec, modri "L" pravokotnik - RTP Divača. En kvadrat = kvadratni kilometer. Povečava. Rdeče pike, ki označujejo 103 vetrnice, ne povedo veliko, zato jih primerjajmo z VE Cisowo na Poljskem, kjer se vrti 9 vetrnic podobnih dimenzij. Fotografije dopolnjujejo razpredelnico; komentar ni potreben.



Objavil in za vsebino pravno odgovarjam: Tomaž Ovčak (junij 2004). Povzemanje, kopiranje in nadaljnje objavljanje ni prepovedano, marveč zaželjeno. Kontakt